Termalni izvir "Toplice" v Topolšici so bile znane že v 16. st.; v letih 1617 in 1623 se je nad njimi navduševal celo ljubljanski škof Tomaž Hren. Za javno uporabo so toplice odprli leta 1838, vendar pa je bil termalni izvir urejen za izkoriščanje v zdravilne namene šele šest desetletij kasneje. Takrat so zgradili prve stavbe za sezonske goste. Ob prelomu stoletja se je v Topolšici že pričelo strokovno vodeno fizikalno-dietno zdravilišče.

Josip Vošnjak je v svojih Spominih (1905) takole dokumentiral čas razgibanega življenja v Topolšici:

"Tudi navaden obiskovalec se ne more več za 3 krajcarje kopati. Prejšnja idila s priprosto kmetsko postrežbo za ljudi krepkih čutnic se je morala umakniti modernemu zdravilišču za moderne nevrastenike. Tod letajo od velikomestnega življenja prenasičene moške in ženske osebe bose po peščenih potih, se djo peči solnčnim žarkom in spe v odprtih kolibah, da si popravijo svoje razdrapane čutnice vsaj za čas do prihodnje sezone."

Zgodovina topolškega zdravilišča in rezultati bolnišnice so v osemdesetih letih botrovali oblikovanju današnjega - modernega zdraviliškega, turističnega, rekreacijskega in gostinskega centra z visokokakovostno hotelsko ponudbo.