Ponoči je pozno v noč gorela luč v hiši na hribu nad Rožnatim mestom v Rožni dolini, kjer je stanoval župan Jure.

Nocoj je imel glavo polno skrbi; hodil je gor in dol, razmišljal, se ustavil pri mizi in nekaj zapisal.

Nato je znova v roke vzel kalkulator, računal in zapisoval. Ko je bila ura že krepko čez polnoč, je tlesknil z rokami in dejal: »To bo to! To je rešitev, ki jo bom jutri na seji mestnega sveta predstavil svetnikom.«

Naslednji dan je dobre volje prišel v pisarno. Že z vrat je zaklical: »Dober dan, prinesite mi kavo v mojo pisarno!« Ko mu je Lojzka prinesla kavo, ji je dal zapiske in jo prosil, naj jih pretipka, skopira in razdeli svetnikom. Danes so imeli na seji samo eno točko dnevnega reda: slabo stanje nepremičnin in visoki stroški njihovega vzdrževanja.

Župan Jure je prosil svetnike, naj si pogledajo njegov predlog, ki jim ga je razdelila Lojzka. Na vrhu gradiva je z velikimi črkami pisalo prodaja nepremičnin v lasti Rožnega mesta. Župan je pojasnil, da se je z leti v lasti mesta znašlo veliko število nepremičnin: mnoga so bila pridobljena v slabem stanju, mnoga zelo stara. »Menim, da se mora mesto rešiti tolikšnega števila nepremičnin,« je dodal.

»Nepremičnine morajo dobiti novega lastnika, ki bo imel interes in sredstva za njihovo posodobitev in vzdrževanje. Zato predlagam, da se pripravi prodaja nepremičnin v Rožnem mestu – javni razpisi in izklicne cene za zainteresirane vlagatelje. Na spletni strani mesta in v uradnem listu naj se objavi spisek in izklicne cene, nato pa naj se prodaja nepremičnin izpelje v čim krajšem roku.«

Svetniki so se strinjali in prodaja nepremičnin v lasti mesta je bila zelo uspešna. Mesto se je rešilo bremena vzdrževanja in pridobilo denarna sredstva, nepremičnine pa nove lastnike, ki jih bodo prenovili in jim vdahnili novo življenje.…