Ko sem bila na faksu, sem se prvič prijavila v neko aplikacijo za zmenke. Hotela sem videti, če je to sploh zame. Spoznala se veliko ljudi, a vsi so bili tam samo iz enega razloga, ki pa ni bila zveza. To me je pri večini zelo motilo, zato sem že skoraj obupala. Potem pa sem spoznala fanta, ki pa je bil malo bolj drugačen od ostalih. Bil je zanimiv in res sva se veliko pogovarjala. Tudi sam je rekel, da želi najprej osebo spoznati, predno jo vidi. To mi je veliko pomenilo, saj se mu ni nikamor mudilo. Malo sva se začelo pogovarjati in spraševati en drugega, kaj sploh sva, s čim se ukvarjava in podobno. On je bil malce starejši in je imel že službo, jaz pa sem bila še na faksu.
Ko sem ga vprašala kje in kaj dela, mi je omenil eno besedo, ki sem jo prvič slišala. Elektroerozija. Rekle je da se ukvarja s tem in da, ko je tudi on slišal besedo elektroerozija, se mu ni niti sanjalo kaj naj bi to bilo in to je nekaj kar počne vsak dan. Bilo je zelo zanimivo poslušati, kako mi je razlagal kaj to pomeni in res me je fasciniralo. Potem pa je rekel, da če želim, mi lahko enkrat pokaže v službi in tako bi ugotovila točno kaj pomeni elektroerozija, saj je lažje to videti v živo kot pa brati neke besede.
To me je zelo zanimalo zato sem tudi privolila. Potem sem mu pa povedala še malo o sebi, kje sem na faksu in kaj me zanima za naprej, kje se želim zaposliti in podobno. Tudi jaz sem mu bila zanimiva in tako sva se končno spoznala tudi v živo. Ni bilo nič srhljivega, saj sva imela ta občutek, kot da se že poznava in bilo je normalno. To je bila neka moja prva izkušnja s temi aplikacijami a še vedno je lepše nekoga spoznati bolj naravno in v živo, kot pa nekje preko spleta.…
