Že nekaj časa naša družba razmišlja o poletu z toplozračnim balonom nad Dolenjskim gričevjem v februarju. Zberemo pogum in poiščemo primernega ponudnika.

Poleteti smo želeli nad slovensko obalo, pa nam razložijo, da zaradi vetrov in termike to ni mogoče. Tako nam preostanejo destinacije nad slovenskimi gorami, Ljubljanska kotlina z barjem in pa Dolenjsko gričevje. Možno je bilo tudi na skrajnem vzhodu naše države, pa se zaradi oddaljenosti nismo odločili za to destinacijo. Na koncu se odločimo za polet nad dolenjskimi griči. Rezervacija potrjena, datum določen, zdaj pa samo še čakamo na ugodno vreme. Plan je, da poletimo nekje v začetku februarja, nekje okrog valentinovega. Par dni pred odhodom datum potrjen. Vreme bo primerno za polet. Zgodaj zjutraj se s kombijem vsa osmerica odpravi proti štartu naše adrenalinske dogodivščine. Ob dogovorjenem času smo na dogovorjenem mestu. Možakar, naš izkušen pilot, je že spustil balonček v zrak, da preveri termiko in vetrove. Balon se na bližnjem igrišču že veselo napihuje s toplim zrakom. Temeljito nam pojasni pravila obnašanja med poletom. Vzamemo vso potrebno opremo, rokavice, šale in kape ter obvezno seveda fotoaparat. Fotografije bodo neverjetne, nepozabne, zato je potrebno ovekovečiti ta dogodek. Nekako se skobacamo v veliko pleteno košaro, ravno prav velika za vse nas, da ne bo drenjanja. Pripravljeni smo. Pilot pritisne na plin in balon se počasi začne dvigovati. Kako čuden občutek. Presenetljivo hitro pridobivamo na višini, na tisoč petsto metrih nadmorske višine se ustavimo. Višje ne smemo pravi, zaradi bližnjega letališča.

Veter nas počasi nese proti vzhodu. Pogled naokrog pa fenomenalen, kaj takšnega še nisem doživel, pa sem že tudi letel z letalom. To je nekaj čisto drugega. Čista nedolžna tišina, samo vsake toliko se sliši glas plina, ki polni balon s toplim zrakom. Tudi mi smo čisto tiho in samo nemo opazujemo. V daljavi se vidi naš najvišji vrh Triglav, pa smo dobrih dvesto kilometrov zračne linije proč.…