Vsako leto sem svoji mami prinesel darilo in rože, letos pa sem se odločil, da jo povabim na kosilo. Ne mislim na kosilo pri meni doma. Povabil sem jo na kosilo v restavracijo. Ker sem želel, da bo presenečenje, ji tega nisem povedal prej. Tako sem jo na materinski dan poklical zgodaj zjutraj in ji povedal, da je že narejena rezervacija v restavraciji za kosilo. Moja mama je zelo prilagodjiva in zelo rada vsem ustreže. Seveda je bila vesela mojega vabila. Edino kar je rekla, da ne bi bilo treba zapravljati zanjo. Je zelo skromna ženska, ravno zato sem ji hotel pokazati, kako zelo jo cenim in da ni nič narobe, če si kdaj pa kdaj kaj privošči.
Peljal sem jo v prestižno restavracijo. Tega ni pričakovala. Ko sva se pripeljala do restavracije, ji je postalo nerodno. Morala je samo prestopiti prag prestižne restavracije in potem je bilo vse ok. Moram priznati, da sem zelo užival, ko sem lahko s svojo mamo sedel za mizo v restavraciji in se pogovarjal. Le redko si danes vzamemo čas, zato mi je bilo še toliko lepše, ker sva se lahko v miru pogovarjala.
Šele ta dan sem videl, kako moja mama rada govori, kako me rada posluša in kako ponosna je name in na moje življenje. Ta dan sem spoznal, da je kosilo z njo neprecenljivo in da jo bom sedaj vsako leto na ta dan peljal na kosilo. Imela sva se resnično lepo. Pogovarjala sva se, se smejala in povedala drug drugemu, kako srečna sva eden za drugega. To je bil čas, ko sem lahko v miru mami povedal, kaj čutim in kako srečen sem, da jo imam.